Projekt kadrovske agencije Adecco, #CEOView, predstavlja vpogled v življenje in misli uspešnih slovenskih poslovnih voditeljev. #CEOView z Martino Perharič, direktorico podjetja Medis, raziskuje njeno dojemanje poslovanja, vlogo vodje ter izzive v farmacevtski panogi. Martina deli svoje nasvete za mlade in razkriva vizijo ter prihodnost podjetja Medis. Vabljeni k ogledu ali branju njenega pogleda.
Na kaj pomislite prvo, ko zaslišite besedo »poslovanje«?
Jaz pomislim kar na zdravila in zdravje. Zaradi tega, ker če mi dobro delamo in dobro poslujemo – delamo dobro. Rešujemo, podaljšujemo in izboljšujemo kvaliteto življenja bolnikom. Zato je v naši farmacevtski panogi še bolj pomembno, da odgovorno in zdravo rastemo. Po domače povedano, tako da smo vsi v tem poslu okej. Tako na eni strani naši partnerji in dobavitelji, ki so razvili ta zdravila in katerih interese mi zastopamo na naših trgih, potem seveda lastnik, zaposleni, stranke (zdravniki, farmacevti, strokovna javnosti), in pa na koncu uporabnik, bolnik. Nenazadnje mora biti na koncu zdrava tudi celotna okolica in seveda družba.
Kako bi se opisali, če bi morali uporabiti samo tri besede?
Najprej povem, da se težko opišem s tremi besedami, to vedo vsi, ki me dobro poznajo. Ampak bom poskusila. Pravijo, da sem zahtevna, ampak človeška, zagotovo sem zelo zelo kreativna, mislim, da je posledica tega radovednost in se zaradi tega počutim kot ena učenka. Potem pa je tu še ena stvar, ki bi jo dala na ta spisek kot tretjo in sicer, da gradim zaupanje. Med ljudmi, z ljudmi, s partnerji in s strankami. Prvič, ker sem taka zelo zaupliva oseba, zaupanje se mi zdi ključno pri delu vodje in na sploh. Drugič pa zato, ker edino zaupanje je tisto, kar nam daje upanje in vizijo, torej gradimo zaupanje za upanje.
Kakšen nasvet bi dali samemu sebi na začetku kariere?
Sprašuj in načrtuj. Torej to je lahko en nasvet, a se v njem skriva malo več stvari, moram pojasniti. Ko rečem sprašuj, bi dala ta nasvet vsem sodelavcem in predvsem mlajšim, mislim pa predvsem to, da sami iščejo povratno informacijo, ne da samo čakajo nanjo. To je najboljša šola. Ko nekaj narediš, greš do svojega mentorja ali vodje in vprašaš: »Kaj bi lahko jaz tukaj naredil bolje?« Ne da čakaš in se jeziš, ko ti noben ne da feedbacka in te ne pohvali. To pomeni spraševati.
Ko pa rečem načrtuj (tega jaz nisem počela), se mi zdi dobro za vsakega mlajšega človeka, da malo pomisli, kaj je naslednji korak, kje se vidi v prihodnosti. Ker s tem, če ne drugega, nekako odstranimo omejitve in prepričanja, ki jih imamo v glavi, ko mislimo, da se nekaj ne da. Ko imaš nek načrt, se mi potem zdi dobro, da lahko take stvari reguliraš.
Kako bi opisali svojega idealnega sodelavca?
Težko, ker mislim, da ga ni. Mislim, da smo lahko odlični za ene stvari, a hkrati zelo slabi za druge. Za vodjo je uspeh, če uspe sestaviti funkcionalne, idealne ekipe, ki imajo harmonijo, ki se dobro dopolnjujejo, kjer so res različni posamezniki, tako po starosti, kot po ekspertizi. To je res dobro gledat, kako take ekipe, ki so sestavljene iz različnih ljudi, res dobro funkcionirajo. Povedala bi lahko tudi kaj najbolj cenim pri sodelavcih. Najbolj cenim pravzaprav, če so odkriti, odprti in pristni, takšni kot so. Pa seveda učeči, ker sem sama taka in me veseli, če so tudi drugi radovedni. Na koncu pa jasno, da tudi delavni. Ker je res treba veliko ur dela, da se nekaj naučiš in, da nekaj obvladaš. To je treba cenit, in ko enkrat nekaj obvladaš, je to eno tako osebno in delovno zadovoljstvo, ki te vodi do uspeha. Tako da vsem priporočam, da delajo, ker ob delu se lahko veliko naučiš.
Zakaj ste se odločili, da delate v organizaciji, ki jo vodite?
V Medis sem prišla pred 22 leti in ostala zaradi istih razlogov. Prvič to, da sem v njemu videla zelo velik potencial. To je podjetje, kjer lahko vsi, ne samo jaz, ustvarjamo, se sami spomnimo stvari. To je že kar redko videti. Zdaj si predstavljajte, da ste v eni majhni Sloveniji in ste del ene korporacije, ki smo jo sami ustvarili, ker zdaj smo močan regionalen igralec. Ampak še zmeraj si pa doma, ne kje v Švici. In še zmeraj lahko rečeš, da to kar smo naredili, smo se sami spomnili. To meni največ pomeni.
Potem je pa še ena stvar. Jaz sem farmacevtka. In ko gledam nazaj, kje sem lahko kot farmacevtka največ prispevala, bom kar rekla k izboljševanju zdravstvene oskrbe na teh 18 trgih oziroma državah kjer delujemo, sem to lahko storila ravno skozi Medis. Ker v medisu prepričujemo proizvajalce imenitnih novih zdravil, ki so lahko na Japonskem, v Ameriki, v Švici, kjerkoli, da dajo na te naše trge ta zdravila, ki so tukaj ravno tako pomembna in za katere potem mi poskrbimo. Ampak načeloma so to nekako spregledani trgi in jaz se ves čas borim, da ti trgi ne ostanejo spregledani pri proizvajalcih zdravil. In zelo, zelo veliko smo v Medisu naredili za to.
Kako bi opisali vlogo vodje v obdobju sprememb?
Vodja mora kljub spremembam in negotovosti zagotavljati neko stabilnost. Zdej kako to narediti, je včasih težko, ampak mislim, da z neko disciplino in s pogumom. Sicer pa spremembe morajo biti, mislim, da nisem doživela še enega obdobja brez sprememb. Ker si mislim, da brez sprememb ne bi bilo razvoja. In če ne bi bilo razvoja, ne bi bilo sprememb. Tako da to je nek pozitiven, začaran krog, ki se stalno dogaja. In mi se moramo v vseh organizacijah, tudi v Medisu, zavedati, da smo vsi mi sprememba in razvoj.
Ker predstavljajte si, da bi vsi zaposleni samo čakali, da bi jim mi kot vodje, ki naj bi malo več vedeli, povedali katere spremembe so na vidiku in kaj je treba narediti. Jaz mislim, da je to odgovornost vsakega zaposlenega, da opazuje, vidi trende, priložnosti in grožnje, opozori nanje in temu primerno potem prilagodi igro. Kot na primer na igrišču košarkaši, ki ne morejo čakati, da jim bo trener povedal iza igrišča, kaj se je spremenilo v igri. Morajo sami videti in se odzvati. Več moramo delati na temu, da naučimo ljudi opaziti spremembe in samostojno reagirati. To je vloga vodje.
Kateri so glavni izzivi v vaši panogi in kako se z njimi spopadate?
V naši panogi je glavni izziv že skoraj ves čas isti, malo sem ga nakazala že prejle. To kar mi pokrivamo, bolj vzhodno Evropo, so bolj spregledani trgi za proizvajalce zdravil, še posebej takih za redke bolezni. In dogaja se, da se ta zdravila na naših trgih uvajajo z zamikom. Torej že zadnjih 22 let, kar sem jaz tukaj, je največji izziv skrajšati ta čas uvajanja. Da bomo tudi mi, tudi v Makedoniji ali Estoniji, ta zdravila uvedli, tudi če je to majhna država. Ker proizvajalci oklevajo, malo se bojijo, malo imajo več drugega dela, zavarovalnicam, ki ta zdravila plačujejo, pa se včasih tudi zdi, da je to samo en velik strošek, na koncu te verige pa so bolniki. To je lahko vaša mama, vaš sin, brat in tako naprej. Tukaj nimamo kaj čakati. In če ti bolniki lahko dobijo nekaj vnaprej, kar jih lahko pozdravi oziroma uredi, potem ti bolniki niso strošek. Oni potem lahko delajo, lahko dobro živijo in so za družbo koristni. To je v bistvu naš največji izziv.
Kako vidite svoje podjetje in vašo vlogo v prihodnosti?
Medis je zdaj mlad ali pa star že 33 let. Ves čas smo dobro delali in rastli, kaj naj rečem, mi posel obvladamo. Na teh trgih, kjer delujemo smo po domače rečeno marka (dobra znamka). Poznajo nas, vejo, da dobro delamo in, da smo profesionalci. Da smo do tega prišli, je trajalo, ampak zdaj vse skupaj imamo. Imamo vrhunske ekipe, znanje, dostop do strank, tehnične kompetence, poslovanje smo digitalizirali, počutim se, kot da bi imela zelo zelo dobro opremljen avto. In zdaj ga je treba samo voziti in uporabljati. Voziti pa po začrtani poti s čim manj trapastimi ovinki. S čim manj nezgodami, ki že če bodo, da bodo take manjše, iz katerih se bomo nekaj naučili in šli naprej. In jaz mislim, da gremo lahko samo še gor. Ampak brez panike, pa varno.
To je neka filozofija Medisa tudi že vsa ta leta. Mi ne skačemo za vsako poslovno priložnostjo. Z nekaterimi farmacevtskimi partnerji delamo že desetletja, ali pa vsaj vrsto let, in še vedno, ko vsak pride sem na obisk, se še vedno čudi, kaj vse mi znamo in kaj vse smo mi naredili za njihova zdravila, ki jih zastopamo na teh trgih. Tako vedno rečejo, da je to še boljše, kot če bi imeli lastno podjetje tukaj. Tako jaz mislim, da se bo vse več podjetji odločilo, da bo na te majhne in kompleksne trge vstopalo z lokalnim in močnim igralcem. Ker to je pravi model.
Zakaj bi talenti v prihodnosti postali del vašega podjetja in ekipe?
Meni je zanimivo slišati talente, ko pridejo na razgovor. Najprej malo sedijo, so vprašani, se pogovarjajo, potem pa pridejo k meni, in jih vprašam kako se jim pa kaj zdi. Zakaj bi pa prišli v Medis? In imajo take izjave, ki so meni presenetljive in samoumevne. Ampak, ko mi kandidat teče, da se tukaj pa vsi pozdravljajo, jaz rečem, da ja, seveda da se vsi pozdravljajo. Pa vsi so sproščeni, vsi so v redu in prijazni. Seveda, kako pa lahko delaš v enem takem zategnjenem okolju, kjer gledaš, kaj se ti bo zgodilo za hrbtom? To ni učinkovito.
Je pa tako, da v Medisu delamo. Zelo veliko pa tudi nagrajujemo te zmage in rezultate. Ali so to kaka priznanja, finančna nagrada in tako naprej. Tako da tukaj je prostor za nekoga, ki se želi zelo veliko učiti, naučiti in veliko dati nazaj. Vsa vrata in vse poti so odprte. Samo reči je potrebno, kaj bi rad delal in kje bi se rad razvijal. Mi zelo cenimo ljudi, ki izrazijo to željo. Tako da jaz mislim, da je Medis super prostor za take sodelavce, ki so malce bolj drzni in pogumni. Pa tudi za vesele, sproščene in bistre. Luštno jim bo, če pridejo k nam!