Kdo so izjemni posamezniki, ki poleg vsakodnevnega kliničnega dela z bolniki vsak prosti trenutek namenjajo odkrivanju manj invazivnih diagnostičnih metod, učinkovitejših in varnejših terapij ter rešitvam, ki bodo bolnikom omogočile bolj kakovostno življenje?
Nevrolog asist. dr. Dejan Georgiev, dr. med., iz UKC Ljubljana je na področju nevrologije žirijo prepričal s študijo, ki omogoča, da bodo pri operiranih bolnikih z distonijo lahko pravočasno predvideli parkinsonske znake in te neželene učinke zdravljenja tudi ustrezno zdravili.
Revmatologija je izredno vznemirljivo področje za madžarskega profesorja dr. Pétra Vinca Bálinta z Nacionalnega inštituta za revmatologijo in fizioterapijo v Budimpešti, ki je preučil in na novo opredelil različne oblike vnetij mišičnih in vezivnih narastišč bolnikov s spondiloartritisom in psoriatičnim artritisom.
Asist. dr. Amra Šakušić, dr. med., specializantka intenzivne medicine iz UKC Tuzla, je v okviru večletne raziskave 103.255 bolnikov odkrila, da na pojav kognitivnih motenj pri bolnikih, ki so bili zdravljeni v enotah intenzivne nege in terapije, med drugim vplivajo tudi zvišane vrednosti amonijaka v krvi, in prejela prvo mesto v kategoriji intenzivne medicine in anesteziologije.
Mednarodno priznani strokovni članek z izjemno visokim faktorjem vpliva je prekosil vse prijave v kategoriji gastroenterologije. Njegov avtor, gastroenterolog prof. dr. Dino Tarabar z Vojaškomedicinske akademije v Beogradu, ki je več kot dve desetletji predan raziskovanju, je skupaj s kolegi odkril način, s katerim lahko onemogočijo prehod levkocitov skozi bolnikove krvne žile v črevesju in s tem preprečijo vnetje. Ta metoda bo botrovala k razvoju veliko varnejših in učinkovitejših zdravil za bolezni prebavil.
V pediatriji, ki je že pet let najbolj zastopano terapevtsko področje na International Medis Awards, letošnji naziv zmagovalca pripada pediatru doc. dr. Mariu Ćuku, dr. med., iz Kliničnega bolnišničnega centra Zagreb, ki se je v svojem strokovnem članku posvetil anhidrotični ektodermalni displaziji – redki bolezni z imunsko pomanjkljivostjo. Tako je prispeval k boljši diagnozi in zdravljenju te izjemno redke bolezni in s tem preprečil smrt, na katero bi bil sicer obsojen deček Ivan, ki je zaradi iste bolezni izgubil že dva sorojenca s to redko dedno boleznijo.
Ivan Škegro, oftalmolog, Klinični bolnišnični center Zagreb, Hrvaška, je našel način, kako bolnikom s transplantacijo kostnega mozga, pri katerih se lahko pojavijo hude težave z vidom, povrniti vid. To stanje, ki se skrajšano imenuje GvHD je rešil s presaditvijo amnijske ovojnice mamic, ki so rodile s carskim rezom, na bolnikovo oko in jih s tem odrešil težav.
Doc. dr. Marin Jukić, mag. farm., dr. med., s Fakultete za farmacijo Univerze v Beogradu je za svoje mukotrpno raziskovalno delo, kot ga je opisal, prejel zlato priznanje. Skupaj s kolegi je dognal, zakaj se bolniki z depresijo tako različno odzivajo na enega najpogosteje predpisanih antidepresivov escitalopram, in s tem postavil revolucionarne temelje za individualizirano predpisovanje tega najbolj razširjenega zdravila v psihiatriji.
Na terapevtskem področju ginekologije pa je žirija priznanje podelila ginekologu in porodničarju dr. Miru Šimunu Alebiću, dr. med., iz Porodnišnice in poliklinike Podobnik v Zagrebu, ki je preučeval neplodnost in ugotavljal, pri katerih bolnicah z neplodnostjo sta doslej znana označevalca ovarijske rezerve nezanesljiva ter tako strokovnjakom za reprodukcijo omogočil opredelitev teh bolnic in izbiro najboljše oblike zdravljenja zanje.
Presenečenje večera sta bili zmagovalni stopnički v kategoriji Pulmologija in alergologija, kjer je žirija presodila, da si dermatologinja, alergologinja in imunologinja prof. dr. Vesna Grivčeva - Panovska, dr. med., z Univerzitetne dermatološke klinike v Skopju in pulmologinja dr. Zsófia Lázár z Univerze Semmelweis v Budimpešti z inovativnimi pristopi in pomembni dognanji na omenjenem medicinskem področju obe zaslužita prvo mesto.
Prof. dr. Grivčeva - Panovska je odkrila, da v Makedoniji obstajajo kar štiri različne mutacije hereditarnega angioedema in da teh mutacij omenjene redke genetske bolezni ni mogoče zaslediti v nobeni od sosednjih držav v regiji. Njeno odkritje bo omogočilo izbiro terapije po meri vsakega posameznika bolnika. Pulmologinja dr. Lázár pa je s sodelavci predstavila novo neinvazivno metodo, s katero lahko pri bolnikih s KOPB prek izdihanega zraka izmerijo prisotnost vnetja in ga začno tudi pravočasno zdraviti.
Letošnji zmagovalci dokazujejo, da jih, kljub geografski razpršenosti in različnim medicinskim področjem vodijo podobni motivi, predanost in poslanstvo. Povezuje pa jih tudi klinični vsakdanjik, v katerem imajo pred seboj vedno bolnike v stiski, ki si želijo in prosijo za njihovo pomoč. Finalisti International Medis Awards jim to pomoč v svojih ambulantah zavzeto zagotavljajo. Še več – v upanju, da bodo zanje našli boljše in prijaznejše metode diagnosticiranja, učinkovitejše zdravljenje in jim omogočili boljše življenje –, se, vedno z bolniki pred očmi, neumorno lotevajo tudi raziskovalnega dela.
Vsa prejeta strokovna dela ocenjuje in izbira neodvisna mednarodna žirija: iz Slovenije prof. dr. Matija Tomšič (predsednik žirije) in prof. dr. Barbara Cvenkel (oftalmologija), iz Avstrije prof. dr. Reinhold Kerbl (pediatrija), iz Bosne in Hercegovine prof. dr. Milenko Bevanda (gastroenterologija), iz Hrvaške prof. dr. Branimir Anić (revmatologija) in prof. dr. Nenad Karanović (intenzivna medicina in anesteziologija), iz Madžarske prof. dr. Nándor Ács (ginekologija), iz Makedonije prof. dr. Sašo Stojčev (nevrologija), iz Srbije prof. dr. Ivan Stanković (farmacija) in prof. dr. Branimir Nestorović (pulmologija z alergologijo).
Zmagovalci so prejeli kipec slovensko-hrvaškega umetnika Jakova Brdarja Bodočnost in denarno nagrado v vrednosti 2.500 EUR. Finalisti so prejeli priznanje in nagrado v vrednosti 500 EUR.
