Pristopili smo k vsestranskemu in strateško naravnanemu projektu, podkrepljenemu z osnovno vizijo, kako v skrbi za okolje dejavno pomagati ogroženi naravi. Kot prvo podjetje v Sloveniji smo na streho novozgrajenega skladiščnega objekta in v neposrednem okolju namestili ptičje gnezdilnice, v bližnji okolici pa smo že poskrbeli za ozelenitev z grmovnicami in drevjem. Premišljeni načrt, ki temelji na sodelovanju različnih strokovnjakov, že kaže vidne rezultate in spodbude za podobne rešitve.
Tridesetletnica in ideja živega vrta
Ekološko zasnovani načrt, ki predstavlja optimalno sinergijo z okolico, je zanimivo sovpadel z nedavno 30-letnico podjetja Medis, ko smo že dejavno razmišljali, kako v skrbi za okolje tudi dejansko prispevati k optimalnim in trajnostnim rešitvam. Kot je povedal Tone Strnad, ustanovitelj podjetja Medis, smo že med gradnjo novega skladišča na njem načrtovali zeleno izolirano streho, veliko 3000 m² ter namenjeno za razrast mahu in nizke trave, da bi vsaj malo vrnili, kar smo odvzeli naravi. Zaradi obtežbe objekta ni bilo realnih možnosti, da na strehi zasadimo tudi drevesa in večje grmovnice, zato smo rešitev iskali drugje:
Zavedamo se, da z vsako gradnjo posegamo v okolje, vendar stremimo k sobivanju z naravo tudi v urbanem okolju. Z našo arhitektko, sodelavko Mojco Fišer, sva razmišljala o umestitvi naravnih zelenic in drevja ob naših objektih in za načrt živega vrta prosila arhitekta dr. Davorina Gazvodo. V živem vrtu naj ne bi prevladovala pokošena trava, ki je za večino živali mrtva, ampak načrtovani travnik, ki bo privabljal žuželke, ptice in nekatere manjše živali. Drevesa naj bi bila lokalna, po možnosti taka, ki imajo sadeže in jih imajo radi ptiči.
Kako privabiti čim več ptic
Lokalne vrste ptic, ki živijo v okolici, so po besedah Toneta Strnada svojo navzočnost že večkrat potrdile – dalj časa je imel možnost opazovati par liščkov, ki je obletaval gabre pred okni. Prijetni prizor ga je spontano napeljal k nadgradnji izhodiščne zamisli o zazelenitvi – kako v okolico privabiti še več liščkov in drugih ptic. Povezal se je z varstvenim ornitologom Tilnom Basletom iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ob sodelovanju z arhitekti pa je stekla izdelava celotne strategije za zazelenitev in živi vrt. Tilen Basle poudarja, kako pomembno je načrtovanje objektov s preudarno mislijo o energetski sanaciji, pa tudi upoštevanje biotske raznovrstnosti v urbanem okolju.
Mnogokrat je prezrto dejstvo, da so urbana okolja biotsko raznovrstna, še več, nekatere skupine organizmov so se povsem prilagodile takšnim okoljem, potem ko so zamenjale svoj nekdanji naravni življenjski prostor. Biotska raznovrstnost v mestnem okolju tako pomeni za vse več ljudi vsakodnevni stik z »naravo«, ki je posebej pomemben za mlade pri razvijanju vrednot pomena varstva okolja in sobivanja.
Preteklo jesen smo tako pri Medisu v okviru podjetja Zaposlitveni center Zarja 2, ki zaposluje delovne invalide, rastlinje zasadili, letos pa bomo že lahko opazovali rast dreves in grmovnic.
Lokalna drevesa in pisana druščina ptic
Strategija zazelenitve je obsegala deset listavcev (pahljačasti javor, gaber, bukev, mali jesen, japonska jablana, jerebika, skorš, dve jablani in lipa), približno 190 grmovnic, 2560 pokrovnih grmovnic in trajnic ter 1600 m² trave. Zamisel za privabljanje različnih ptic je sledila sekundarno, saj sprva nismo imeli namena posegati v navzočnost ptic, nato pa smo se odločili prav za to.
Ideja plodnega sodelovanja
Premišljena rešitev v skrbi za okolje vključuje tudi pomemben vidik aktivnega in zdravega sodelovanja, saj želimo pri Medisu v okviru tega projekta ptice približati zaposlenim. Zato bomo namestili še dodatni dve ali tri krmilnice, saj, kot meni Tone Strnad, to pomeni neposredni stik z naravo, občasno opazovanje ptic pa na človeka deluje pomirjujoče in vzbuja zanimanje ter skrb zanje. Dodaja še, da bo projekt zazelenitve zares zaključen po približno desetih letih, ko bodo drevesa in grmovje zrasli do končne višine, ter poudarja, da zelena izolirna streha že vztrajno zeleni. Medtem se bo vzpostavilo tudi naravno ravnovesje na tem mikroprostoru.
