Po šestih mesecih sobivanja z novim koronavirusom je zdaj verjetno vsem, tudi nejevernežem in pristašem teorij zarot, že jasno, da bo poslej življenje vseh nas v veliki meri odvisno od uspešnosti zajezitve okužb s SARS CoV-2, ki povzroča toliko gorja. Čeprav ne prvi novi virus, je pred njim dobesedno pokleknil ves, tudi najrazvitejši svet. In medtem, ko se vsi nadejamo novih prebojev v medicini in farmaciji, ki lahko edini povrnejo približek stvarnost, ki smo jo poznali pred januarjem 2020, se številne raziskovalne skupine po svetu posvečajo preučevanju novih terapij, cepiv in globljega uvida in razumevanja covid – 19. Tudi v Sloveniji.
Gradnja raziskovalnega mozaika
Z raziskovalnim projektom "Potek, izid in patogeneza covid – 19", ki ga je odobrila Komisija za medicinsko etiko in katerega avtorji si prizadevajo za razširitev raziskovalnih sredstev, se ukvarja tudi raziskovalna skupina Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana s sodelavci:
"Glede raziskovalnega dela v medicini moram reči, da brez raziskovanega dela tudi sodobne medicine ne bi bilo in da je vse naše znanje sestavljeno iz drobcev znanja, ki so ga raziskovalci na težek način in počasi pridobivali in zložili v neko realno sliko. Tako kot ostali, bi si tudi mi želeli prispevati svoj kamenček v mozaiku. Mi smo v primerjavi z ostalimi majhna klinika in naš cilj je, da če bomo karkoli naredili, bomo to naredili kakovostno in bomo to znanje lahko tudi uporabili. Seveda se bomo potrudili, da bomo delali raziskave predvsem v smislu znanja o klinični sliki, mogoče tudi o osnovnih mehanizmih, ker so zelo zanimivi in včasih pravzaprav tudi nenavadni, tako da klinika je prijavila en precej velik raziskovalni projekt skupaj z sodelavci z Inštituta za mikrobiologijo, ostalih klinik UKC- ja, Kemijskega inštituta in še nekaterih ustanov, tako da bomo videli, kaj od tega bomo lahko uresničili.“,
je pojasnila doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
"Čim prej čim več" v medicini ne gre
Predstojnica doc. dr. Lejko Zupan je opozorila na razcvet raziskovalne dejavnosti in obenem tudi na pasti pretirane želje, da bi znanstvena skupnost našla rešitve za največji izziv sodobnega časa:
"Moram reči, da po eni strani je tukaj zdaj pravi boom raziskovalnih aktivnosti, ampak pri tem je odpadla varovalka, ki smo jo do zdaj imeli in sicer, da so objavljene samo preverjene in znanstveno res verodostojne informacije. Tudi zelo dobri časopisi so, bi rekla, podlegli tej želji ljudi, da bi bilo čim več znanega čim prej, ampak žal v medicine pač ne gre na ta način, da bi se nekaj dalo čez noč. Tako so se nekatera spoznanja, ki so po svetu zelo odmevala, kasneje izkazala kot malo preveč optimistična, da ne rečem, da je bilo marsikaj pravzaprav kar nevarnega."
Ob bok najrazvitejšim
UKC Ljubljana se lahko v okviru načrta zdravstvenega varstva in nacionalnega raziskovalnega programa postavi z dolgo tradicijo uspešnih raziskovalnih projektov, usposabljanji mladih raziskovalcev in zagotavljanjem kakovostnega mentorstva. Na lanskem mednarodnem natečaju za najboljše raziskovalne dosežke v medicini in farmaciji srednje in jugovzhodne Evrope International Medis Awards for Medical Research denimo je tako med 207 veljavnimi prijavljenimi raziskovalnimi deli na devetih terapevtskih področjih mednarodna strokovna žirija kot najboljše prepoznala študije kar sedmih slovenskih avtorjev - strokovnjakov UKC Ljubljana: dr. Davida Drobneta, dr. med.; dr. Zale Lužnik, dr. med.; mag. Tanje Soklič Košak, dr. med.; dr. Gregorja Novaka, dr. med.; dr. Petre Bogovič, dr. med.; dr. Klemen Dovč, dr. med.; in doc. dr. Alojzije Hočevar.
Generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar je na svoje sodelavce ponosen, saj meni, da bodo novi rodovi raziskovalcev krojili ne le slovenske, temveč tudi svetovno medicinsko znanost:
“Rad bi se zahvalil tem mladim raziskovalcem in pa tudi vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri teh raziskavah, kajti to je za Univerzitetni klinični center Ljubljana dosežek, na katerega smo ponosni in seveda to pomeni uresničevanje enega od poslanstev kliničnega centra, ki je poleg v prvi vrsti zdravljenja pacientov, v drugi vrsti raziskovanje in pa izobraževanje. Tukaj klinični center vedno podpira in vodstvo kliničnega bo podpiralo tak način raziskovanja in razvoja mladih. Tak način je velika spodbuda za mlade, hkrati pa tudi za ustanove, kot je klinični center, kajti na ta način gojimo nove rodove raziskovalcev, ki bodo krojili ne samo slovenske, temveč tudi, verjamem, svetovno medicinsko znanost in kaj si lahko želimo drugega, kot da bodo ti strokovnjaki čez leta uvajali nove tehnologije, nove postopke zdravljenja in seveda omogočili, da bodo Slovenci deležni enake obravnave kot kjerkoli v najbolj razvitih državah sveta."
Poklon neusahljivemu trudu
Je pa raziskovalno delo na kliničnih oddelkih vse prej kot enostavno, poudarja doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc:
"Raziskovalno delo na kliničnem oddelku ni tako enostavna stvar, ker večina naših raziskovalcev to dela ob svojem rednem kliničnem in tudi pedagoškem delu. Tako že vsak najmanjši dosežek predstavlja nekaj izjemnega in res poklon vsem, ne glede na to, ali so dobili nagrado ali ne. Za marsikaterega raziskovalca je maksmalna možna nagrada že to, da je njegovo raziskovalno delo objavljeno v reviji, ki jo recimo cenimo, ki je kakovostna, ki ji lahko tudi verjameš."
Avtorica članka in fotografije: Slavka Brajović Hajdenkumer
Prispevek je bil objavljen v reviji Medicina danes.
