Vseobsegajoča pandemija covid-19, ki jo v takšni razsežnosti naša generacija doživlja prvič, je zajela zemeljsko oblo in prizadela številne države in narode in še, ugotavlja dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med., požela pozornost, ki je drugi zdravstveni problemi, ki po svetu povzročajo enako ali večje število žrtev, niso. In tudi takšnega združevanja vseh mogočih virov, tako raziskovalnih, farmacevtskih in zdravstvenih ne. Pandemija tako med drugim odstira tudi drugačen pogled, ki bi si ga na kakšnih drugih področjih morda želeli, pa ga doslej nismo imeli priložnosti opaziti.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije opozarja, naj gorje, ki ga povzroča pandemija ne onemogoči spoznanj o pozitivnih premikih, ki se dogajajo sočasno.
Prvič, vsaj v moji poklicni karieri, se je zgodilo, da so tudi velike znanstvene revije v prosto uporabo dale najnovejše znanstvene članke, ki jih lahko prebiramo zdravniki vseh držav sveta. Ugotavljamo tudi, da so v teh člankih že združene raziskovalne ekipe z različnih koncev sveta in primerjajo rezultate med seboj. Torej dobro je to, da je znanstveni svet, svet medicine, začutil ogromno potrebo, pravzaprav nujo po združevanju.
Prvič v zgodovini se nove terapevtske možnosti prelivajo naravnost iz aktualnih raziskovanj:
In tudi poroča se teh raziskavah in njihovi uporabnosti, zato je v začetku pandemije prišlo do velikih informacij, katera zdravila so učinkovita in katera ne; katere države se bodo s temi zdravili pravočasno založile, da jih bodo imele za svoje ljudi. Vsaka taka informacija iz strokovnega vira ima nek nov širši pomen, ali bom tudi jaz deležen tega zdravila, bodo pri meni odkrili bolezen? Skratka, ta pandemija je povečala zavedanje o naši zdravstveni pismenosti, da je medicina vendarle pomemben sestavni del naših življenj, tudi ko smo zdravi.
Prisluhnite podkastu
O hkratni pandemiji lažnih novic in teorij zarot dr. Čebašek Travnik meni, da je treba ločiti lažne novice glede cepljenja in zdravil, ki so sporočane namerno, ter neresnične informacije o domnevni koristnosti nepreverjenih metod in učinkovin, ki krožijo med ljudmi. »Pomembno je poznati vir neke novice in tudi, kdo je to novico označil za lažno«, poudarja predsednica.
Kljub vsemu pa je dr. Čebašek Travnik prepričana, da je pandemija povečala zavedanje o pomenu raziskav, pri čemer pogreša več prevajanja izsledkov teh zdravstvenih raziskav v jezik, ki ga razumejo tudi nezdravstveni delavci.
Dvoma o raziskovalnih dosežkih slovenskih zdravnikov sicer ni, saj ti vsako leto presenetijo s številnimi študijami, objavljenimi v prestižnih znanstvenih publikacijah. Lani je na mednarodnem natečaju International Medis Awards za najboljše raziskovalne dosežke v medicini in farmaciji srednje in jugovzhodne Evrope tako slavilo kar sedem slovenskih zdravnikov, vsi iz UKC Ljubljana.
Izjemno ponosna sem, da sem predsednica vseh teh naših odličnih zdravnikov raziskovalcev! In moram reči, da poleg te nagrade, ki ste jo omenili, se tudi v zbornici trudimo na drugih ravneh, morda malo nižjih, ne mednarodnih, poiskati tiste zdravnike raziskovalce, ki so v svoja delovna okolja prinesli nova spoznanja, jih vpeljali v klinično delo in o tem tudi poročali.
V ta namen nagrajujemo zdravnike tudi po drugih poteh. To se mi zdi poleg ureditve delovnih pogojev najpomembnejše, zato da mladi zdravniki ostanejo v Sloveniji, da delajo tukaj, da se tukaj tudi razvijajo po karierni plati in da o tem seveda lahko poročajo tudi v mednarodno znanstveno skupnost.
Kakšni bodo prihodnji meseci in kdaj se bomo izvili iz primeža korona krize, dr. Čebašek Travnik ni želela ugibati, saj, kot pravi:
Ta hip seveda ni človeka, ki bi znal napovedati, kakšno bo stanje jeseni, zato ostanimo vsi na previdnostni strani, upoštevajmo tiste ukrepe, ki so se že doslej pokazali kot učinkoviti za preprečevanje širjenja okužb in seveda poskrbimo, da ne izzivamo tam, kjer ni treba!
