Gallusova dvorana Cankarjevega doma Ljubljana je gostila vrhunske zdravnike in farmacevte srednje in jugovzhodne Evrope – finaliste mednarodnega natečaja International Medis Awards for Medical Research 2019. Priznanja za najboljše raziskovalne dosežke v medicini in farmaciji so v preteklih šestih letih postala simbol odličnosti v zdravstvu, saj prepoznavajo in nagrajujejo najboljše zdravnike in farmacevte v regiji, ki se poleg vsakdanjega kliničnega dela posvečajo tudi raziskovanju inovacij v diagnostiki in zdravljenju. Med letošnjimi zmagovalci International Medis Awards je kar pet slovenskih strokovnjakov.
Za prestižne raziskovalne nagrade na devetih raziskovalnih področjih: farmacija, gastroenterologija, ginekologija, intenzivna medicina in anesteziologija, nevrologija, oftalmologija, pediatrija, pulmologija in alergologija ter revmatologija so se letos s kar 207 raziskovalnimi deli potegovali zdravniki in farmacevti iz devetih držav srednje in jugovzhodne Evrope. Poleg raziskovalcev iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Severne Makedonije, Slovenije in Srbije, ki so svoje izjemne raziskovalne dosežke objavili v uveljavljenih mednarodnih publikacijah s faktorjem vpliva višjim od 1,5, so se na natečaju letos prvič pomerili tudi raziskovalci iz Bolgarije.
Med znanstvenoraziskovalnimi deli zdravnikov in farmacevtov, ki iz svoje klinične prakse najbolje poznajo potrebe bolnikov in prispevajo k inovativnim in aplikativnim rešitvam na področjih zgodnejše, zanesljivejše in bolnikom prijaznejše diagnostike ter učinkovitejših terapij, je neodvisna mednarodna strokovna žirija pod vodstvom uglednega slovenskega revmatologa prof. dr. Matije Tomšiča, dr. med., izbrala 20 finalistov natečaja, razglasila 9 zmagovalcev na posameznih medicinskih področjih ter prvič podelila posebno nagrado International Medis Awards. "Naše delo je zahtevnejše, ker je natečaj vse bolj prepoznaven, študije iz leta v leto boljše, razlike med kandidati pa vse manjše. Ena najpomembnejših dodanih vrednosti tega natečaja je aplikativnost. Zavedati se moramo namreč, da je najmočnejša notranja motivacija raziskovalcev tega natečaja razrešiti raziskovalni problem, ki ima ime, priimek in dušo, in da brez raziskovanja ni dobre klinične prakse in obratno", je poudaril predsednik mednarodne strokovne žirije International Medis Awards prof. dr. Matija Tomšič, dr. med.
Letošnjo slavnostno podelitev nagrad v Ljubljani, ta sicer vsako leto poteka v drugi na mednarodnem natečaju sodelujoči državi, je poleg veleposlanikov držav, ki sodelujejo v natečaju, in mednarodne strokovne javnosti s svojo prisotnostjo počastil tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik prof. dr. Tadej Bajd, ki je med drugim spregovoril o položaju znanstvenikov v Sloveniji: »Najpomembnejša naloga Akademije je prav skrb za odlično in mednarodno uveljavljeno znanost. Zato na Akademiji nudimo znanstveno utemeljeno svetovanje politiki. Ustanavljamo Nacionalno komisijo za integriteto v znanosti. Opozarjamo na probleme mladih znanstvenic in znanstvenikov. Predlagamo mehanizme financiranja inovacij, ki izhajajo iz raziskav, ter ustrezno financiranje nacionalno pomembnih raziskav. Tudi del našega mednarodnega delovanja je soroden pomenu današnjega večera.«
Da je natečaj pomembna priložnost za promocijo in popularizacijo znanstvenoraziskovalnega dela ter mednarodno povezovanje zdravnikov in farmacevtov, je ocenil predsednik Slovenskega farmacevtskega društva mag. Matjaž Tuš, mag. farm.: »Znanstveni dosežki na področju medicine in farmacije neposredno določajo, kako diagnosticiramo bolezni ter kakšni so klinični, humanistični in ekonomski izidi zdravljenja. To je pomembno za posameznika in za družbo, zato je vsak prispevek k promociji in popularizaciji znanosti zelo dobrodošel in dragocen. Priznanja, kot so International Medis Awards, so izvrstna priložnost, da se zahvalimo tistim, ki soustvarjajo sodobno doktrino, hkrati pa tudi spodbuda tistim, ki so šele na začetku svoje poklicne poti ali tistim, ki bi rutinsko prakso želeli nadgraditi z raziskovalnim delom.«
Naše delo je zahtevnejše, ker je natečaj vse bolj prepoznaven, študije iz leta v leto boljše, razlike med kandidati pa vse manjše. Ena najpomembnejših dodanih vrednosti tega natečaja je aplikativnost. Zavedati se moramo namreč, da je najmočnejša notranja motivacija raziskovalcev tega natečaja razrešiti raziskovalni problem, ki ima ime, priimek in dušo, in da brez raziskovanja ni dobre klinične prakse in obratno.
Priznanja, kot so International Medis Awards, so izvrstna priložnost, da se zahvalimo tistim, ki soustvarjajo sodobno doktrino, hkrati pa tudi spodbuda tistim, ki so šele na začetku svoje poklicne poti ali tistim, ki bi rutinsko prakso želeli nadgraditi z raziskovalnim delom.
International Medis Awards je pred šestimi leti zasnoval Tone Strnad, ustanovitelj in predsednik nadzornega sveta družbe Medis. Medis letos praznuje že 30. jubilej poslovanja in zaposluje 350 ljudi, ki v desetih državah srednje in jugovzhodne Evrope zastopajo proizvajalce inovativnih zdravil in jih zagotavljajo bolnikom v celotni regiji. »Neodvisna mednarodna žirija International Medis Awards je v preteklih šestih letih opravila neverjetno delo! Pregledala in ocenila je kar 932 raziskovalnih del. Vesel sem, da prepoznavamo te odlične, celo veličastne zdravstvene zgodbe, ki bolnike navdajajo z upanjem, prihodnjim generacijam pa obetajo svetlejšo prihodnost. Predvsem pa sem ponosen na poslanstvo tega natečaja, saj spodbuja medicinske raziskave in odkrivanje onkraj doslej znanega v medicini in farmaciji. In seveda sem neizmerno hvaležen predsedniku in članom mednarodne žirije International Medis Awards ter tudi vsem raziskovalcem v medicini in farmaciji, ki za nova dognanja neumorno garajo, saj so prepričani, da je za bolnike vedno treba znati več in zanje poskrbeti bolje. Iskrena hvala!«, je občinstvo v prepolni Gallusovi dvorani čustveno nagovoril pobudnik natečaja International Medis Awards Tone Strnad.
Zmagovalci International Medis Awards 2019
FARMACIJA: Kako so sestavljene misli in čustva, kako poteka proces človekovega odločanja? To so vprašanja, ki navdušujejo doc. dr. Marina Jukića, mag. farm., s Fakultete za farmacijo v Beogradu. Letos se je posvetil preučevanju shizofrenije in dokazal, da deset odstotkov bolnikov s shizofrenijo nima potrebnega encima za presnovo dveh najpogostejših antipsihotikov, zato je njihovo zdravljenje neučinkovito, lahko tudi nevarno.
GASTROENTEROLOGIJA: Dr. David Drobne, dr. med., s Klinike za gastroenterologijo UKC Ljubljana je skupaj s sodelavci odkril tehnologijo, ki omogoča individualno prilagajanje odmerkov in koncentracije zdravila posameznemu bolniku s kronično vnetno črevesno boleznijo. Ta tehnologija bolnikom zagotavlja varnejše zdravljenje. Zaradi izjemne cenovne učinkovitosti pa bo dostopnejša tudi manj razvitim državam.
GINEKOLOGIJA: Kako predvideti, kdaj se bo pri bolnici sprožil prezgodnji porod, je raziskala dr. Tanja Nikolova, dr. med., iz Skopja. Skupaj z mednarodno ekipo sodelavcev je dokazala, da je negativen test PartoSure zanesljiv pokazatelj, da se prezgodnji porod v prihodnjih sedmih do štirinajstih dneh ne bo sprožil. Ti izsledki bodo bolnicam in novorojenčkom prihranili neželene učinke terapij ob grozečem prezgodnjem porodu.
INTENZIVNA MEDICINA IN ANESTEZIOLOGIJA: Kateri anestetiki so ustreznejši pri srčno-žilnih operacijah, je vprašanje, ki je zaposlovalo Nikolo Bradića, dr. med., iz Univerzitetne bolnišnice Dubrava v Zagrebu. Z ekipo mednarodnih sodelavcev je dokazal, da razlike v zapletih in smrtnosti pri preiskovanih bolnikih, pri katerih so uporabili inhalacijske in intravenske anestetike, ni.
NEVROLOGIJA: Mag. Edin Begić, dr. med., iz Splošne bolnišnice dr. Abdulah Nakaš v Sarajevu je skupaj s sodelavci dognal, da je lahko označevalec srčnega popuščanja B-natriuretični peptid tudi pokazatelj kognitivnih motenj pri Alzheimerjevi demenci.
OFTALMOLOGIJA: Presaditev roženice je ena najpogostejših oblik transplantacij tkiv na svetu, ki mnogim bolnikom povrne vid. Kljub uspešnosti presaditve, pa se pri nekaterih bolnikih pojavi propad presajenega tkiva. Imunološki vidiki, ki bi lahko povzročili propad presadka so zelo slabo raziskani. Dr. Zala Lužnik, dr. med., skupaj z vrhunsko mednarodno ekipo s Harvarda in iz Nizozemske, je prva opazila, da so v prekatni vodki povišani označevalci naravnega imunskega odziva. Njeni izsledki bodo prispevali k odkrivanju učinkovitejših lokalnih protivnetnih terapij in posledično k boljšemu preživetju endotelnih roženičnih presadkov.
PEDIATRIJA: Doc. dr. Klemen Dovč, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKCLjubljana je s sodelavci preučeval dolgotrajno delovanje zaprte zanke pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 in ugotovil, da so pomembna nihanja v potrebi po inzulinu podnevi in ponoči najbolj izrazita v predšolski populaciji.
PULMOLOGIJA IN ALERGOLOGIJA: Bolniki s težkim kroničnim vnetjem sinusov in vztrajnimi simptomi bodo po zaslugi dognanj mag. Tanje Soklič Košak, dr. med., s Klinike za otorinolaringologijo UKC Ljubljana in njenih kolegov s Klinike Golnik v prihodnje deležni prilagojenega zdravljenja.
REVMATOLOGIJA: Raziskovalno področje doc. dr. Alojzije Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je vaskulitis IgA. Odkrila je, da so pretežki bolniki, ki imajo visok krvni tlak in sladkorno bolezen, bolj dovzetni za vaskulitis IgA, zato je zdrav življenjski slog pomemben tudi pri preprečevanju te vnetne revmatske bolezni.
POSEBNA NAGRADA INTERNATIONAL MEDIS AWARDS: Prof. dr. Ruth Ladenstein, dr. med., z Inštituta Svete Ane za raziskave raka pri otrocih na Dunaju, se vso poklicno pot posveča raziskovanju nevroblastoma. Skupaj z mednarodno skupino sodelavcev je raziskala in dokazala varnost in učinkovitost imunoterapije dinutuksimab beta v zdravljenju prve linije pri bolnikih z nevroblastomom z visokim tveganjem.
Predvsem pa sem ponosen na poslanstvo tega natečaja, saj spodbuja medicinske raziskave in odkrivanje onkraj doslej znanega v medicini in farmaciji. In seveda sem neizmerno hvaležen predsedniku in članom mednarodne žirije International Medis Awards ter tudi vsem raziskovalcem v medicini in farmaciji, ki za nova dognanja neumorno garajo, saj so prepričani, da je za bolnike vedno treba znati več in zanje poskrbeti bolje.
