Svet se sočasno s pandemijo covida-19 sooča tudi s pandemijo stresa

Doc. dr. Marin Jukić s Fakultete za farmacijo Univerze v Beogradu se posveča preučevanju misli in čustev ter njihovega vpliva na človekovo odločanje. Izsledke njegovih preteklih raziskav o farmakološkem zdravljenju depresije in shizofrenije je mednarodna strokovna žirija International Medis Awards dve leti zapored ocenila kot najboljša raziskovalna dosežka na področju farmacije v srednji in jugovzhodni Evropi. Z dr. Jukićem smo se pogovarjali o aktualnih razmerah, pandemiji in njenem vplivu na duševne motnje ter njegovem novem raziskovalnem delu.

Doc. dr. Jukić opozarja, da se svet sočasno s pandemijo covida-19 sooča tudi s pandemijo stresa, zato pričakuje porast že tako razširjene pojavnosti depresivnih in anksioznih motenj v razvitem svetu. Kdaj in ali bo razvito cepivo proti novemu koronavirusu ter kdaj in ali bodo ugotovljene nove terapije za učinkovito obvladovanje covida-19, ni znano. Dr. Jukić pa je prepričan, da bodo posledice čustvenih brazgotin, ki jih povzroča aktualna pandemija, dolgotrajne:

"Že brez covida-19 živimo v obdobju zelo velikega stresa, ta pa sproža le še dodaten strah, ki nam visi nad glavo. Zato bi rekel, da se soočamo s pandemijo stresa in s precejšnjo gotovostjo ocenjujem, da za anksiozne in depresivne motnje ter travmatske šoke, ki lahko sledijo tem razmeram, cepiva prav gotovo nikoli ne bomo našli. Ljudje so živčni, prestrašeni in uvid v polnost magnitude posledic pandemije bo mogoč šele retrospektivno."
 

Negotova nova stvarnost

Nova stvarnost, zaznamovana z negotovostjo, pomeni velik izziv za raziskovalce v farmaciji, ki iščejo najboljše farmakološke odgovore za zdravljenje psihiatričnih bolezni in duševnih motenj. Farmakološko polje v psihiatriji je namreč dokaj ozko, opozarja dr. Jukić:

"Načeloma imajo zdravniki v psihiatriji na razpolago komaj 15 zdravil in to je to. Kar je cilj nas farmacevtov, je, da vsakemu bolniku glede na individualne lastnosti omogočimo optimalen odmerek zdravila ob pravem času. Bistvo mojega raziskovanja v preteklih letih, za katero sem tudi dobil nagradi International Medis Awards, je bila nekakšna kvantifikacija osebnih lastnosti posameznega bolnika, da bi zdravnikom zagotovili koristno informacijo, na podlagi katere bi lažje ocenil potreben odmerek zdravila za vsakega bolnika. Cilj mojega trenutnega raziskovalnega projekta, ki ga je sofinanciral Sklad za znanost Republike Srbije, pa je algoritem, ki bo na podlagi višine, teže, biokemijskih parametrov in genetskih informacij psihiatrom omogočal natančnejše določanje odmerkov zdravil."

Eksperimentiranju z odmerki psihiatričnih zdravil so šteti dnevi

Raziskave in njih dognanja doc. dr. Jukića v preteklih treh letih imajo pomembne aplikativne posledice. Ameriški vladni urad za hrano in zdravila (FDA) je namreč na podlagi rezultatov njegovih raziskav spremenil smernice za predpisovanje nekaterih psihiatričnih zdravil v ZDA. Raziskovalec pričakuje, da bo temu trendu v kratkem sledila tudi Evropska agencija za zdravila: "V praksi se dogaja, da odmerke zdravil bolnikom določajo s pomočjo metode 'poskusa in napak', zaradi katere številni bolniki resnično trpijo. To moramo spremeniti in upam, da bo moje raziskovanje prispevalo k napredku na tem področju." 

Algoritem, ki bo na podlagi novih dognanj o presnovi nekaterih učinkovin v psihiatričnih zdravilih omogočal individualizirane odmerke, bo uporaben pri predpisovanju različnih zdravil, ki se uporabljajo v psihiatriji. Posebej pa pri predpisovanju zdravil za zdravljenje depresije in anksioznosti: "To sta podobni bolezni, ki ju zdravimo s podobnimi, približno desetimi zdravili. Mi trenutno preučujemo dve zdravili, če bomo uspeli zagotoviti dodatno financiranje, bomo raziskavo razširili na preučevanje še šestih ali sedmih zdravil. Psihiatrom želimo namreč omogočiti, da bodo potem, ko so za posameznega bolnika izbrali zdravilo, s pomočjo algoritma zanj lahko natančno določil tudi najprimernejši odmerek. S tem bi uspešnost zdravljenja z obstoječe 30–40-odstotne uspešnosti povečali na približno 50-odstotno.

To ni slišati kot velikansko izboljšanje, saj se polovica bolnikov na neko zdravilo morda še vedno ne bo ustrezno odzvala. Vendar če vemo, da ima vsak 20. med nami hude napade anksioznosti in depresijo, in da se vsak četrti posameznik vsaj enkrat v življenju sooči s povečano anksioznostjo ali celo depresivno epizodo, 10 % višja uspešnost zdravljenja pomeni ogromno, kajti kaže na to, da bo zdravljenje pri toliko večjem številu trpečih bolnikov spremenilo življenje."

Kaj sporoča covid-19?

Nov koronavirus, ki lahko v nekaj mesecih življenje obrne na glavo in ustavi ves svet, je dokaz, kako nemočen in neodporen je v resnici človeški rod. "Čeprav nismo doživeli neke globalne kataklizme, vsaj v naši regiji ne, vseeno upam, da bomo kot družba iz vsega skupaj potegnili nekaj dobrega in ugotovili, da je treba medicinske raziskave podpreti in vanje vlagati. Da bo zavest o pomenu znanosti in medicinskih raziskav poslej močnejša pri prebivalcih, v medijih in seveda pri odločevalcih po vsem svetu, ki bodo raziskovanju namenili več sredstev in podpore, da bomo lahko podobne situacije v prihodnosti reševali na najboljši možni način, preprečili številne žrtve in veliko trpljenje."

#pledgetoscience

"Dovolj je, da se sprehodite skozi psihiatrični oddelek, da bi razumeli, kaj se tam dogaja in s čim se soočajo ti bolniki. To so povsem običajni in dobri ljudje, ki so v nekem trenutku življenja nekoliko zašli s poti. Pomagati tem ljudem, da bodo jutri živeli bolje in lažje, je nekaj, za kar se je vredno vedno znova boriti. Raziskovalci smo radovedni, to je bistvo naše narave in naša želja, da bi pomagali ljudem in prispevali k razvoju družbe, je motiv, ki premika meje znanega v znanosti. Zato vztrajamo in ostajamo posvečeni in zapriseženi znanosti," pogovor sklene ugledni doc. dr. Marin Jukić s Fakultete za farmacijo Univerze v Beogradu.