Z zazelenitvenim načrtom strehe Medisovega skladišča smo edinstveni primer sonaravnega pristopa v urbanem prostoru prenesli v naše delovno okolje in že kaže vidne rezultate. Z razlogom spodbuja našo radovednost, zanimanje, rojeva sveže ideje in motivira delovno vzdušje. Različne vrste ptic, od manjših ptic pevk do drugih, rade priletijo v vabljivo zeleno področje ob naših poslovnih stavbah, kjer se počutijo zelo domače.
Sobivati z naravo tudi med delom
V novih družbenih in gospodarskih razmerah, ki smo jim priča v času pandemije covida-19, so stvari, ki se kljub ukrepom, prilagoditvam in spremembam nikoli ne spremenijo. Narava in naravni procesi gredo svojo pot in znova se je tudi v tej izkušnji pokazalo, da človek veliko bolj potrebuje naravo kot narava njega.
Pobude o simbiozi človekovega bivalnega in delovnega okolja so več kot dobrodošle v sodobnem svetu. Še posebej sta se svetla plat in daljnosežna vizija tovrstnih smernic pokazali v minulih mesecih, ko je večina svetovnega prebivalstva, zlasti v urbanih področjih, več časa preživela doma. Ljudje smo imeli z naravo zelo malo pristnega stika in pravega, živega oglašanja ter opazovanja ptic ne morejo nadomestiti še tako dobra avdiovizualna oprema ali računalniški programi in aplikacije.
V Medisu smo danes upravičeno ponosni na drzno idejo o vključevanju biotske raznovrstnosti v delovno okolje. Z zazelenitvijo skladiščne strehe, bogato zasaditvijo grmovnic in drevnine, s premišljenim izborom živobarvnih plodov ugotavljamo, da so se ptice na našo zamisel velikodušno odzvale. Samoiniciativna pobuda, natančno in strokovno podprta v dejavnem sodelovanju s strokovnjaki s področij krajinske arhitekture in varstvene ornitologije, Mojco Fišer, prof. dr. Davorinom Gazvodo iz Biotehniške fakultete in varstvenim ornitologom Tilnom Basletom iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, je že po dveh letih izjemno dobro poplačana.
Trajnostne rešitve
Prof. Davorin Gazvoda je v okviru zazelenitvenega načrta delovne okolice podjetja Medis oblikoval zeleno površino na zahodu ob novem skladiščnem objektu in manjšo zeleno površino vzhodno od upravne stavbe. Povedal je, da so danes trajnostne rešitve tako rekoč osnovna paradigma pri urejanju prostora. Ne samo pri konkretnem oblikovanju odprtih prostorov, ampak tudi pri urbanističnem planiranju in oblikovanju:
Če smo v krajinski arhitekturi včasih govorili o načrtovanju zelenih sistemov mest, danes govorimo o načrtovanju zelene infrastrukture mest, ki obsega različne ravni urejanja odprtega prostora. Veliko rešitev je izrazito sonaravnih. V primeru Medisa je bila velikost parcele in njena lega prav gotovo prednost, prav tako pa tudi obstoječe drevje na robu parcele, ki daje ureditvi bolj zrel videz.
Črnuče, nekoč ljubljansko primestje
Ljubljanski predel Črnuče je že sam po sebi zelo zanimiv. Danes enovito zraščen z mestom še vedno deluje nekoliko odmaknjeno, z več zelenimi površinami in možnostmi za prijeten sprehod in preživljanje prostega časa v naravi. Črnuče so bile nekoč ljubljansko primestje, območje je bilo polno njiv, tu so bili znani živinski sejmi z živahnimi konjskimi mešetarji in če imamo posebno srečo, lahko med starejšimi prebivalci ujamemo celo staro črnuško narečje. S potokom Črnušnico, Sračjo dolino, Črnuško gmajno in bližnjo Rašico so Črnuče specifični mikropredel v naši prestolnici. Na posebnost tega kotička v Ljubljani prisega tudi varstveni ornitolog Tilen Basle. Od ptic, značilnih za to območje, omenja zlasti gozdne vrste, kot so različne vrste sinic, ščinkavci in brglezi, od redkejših pa velikega detla, zeleno žolno in pivko.
Bližina naselja bo zagotovo pritegnila sivo vrano in morda tudi krokarja, z nekaj sreče pa bomo lahko opazovali tudi mestne lastovke. Nekoliko južneje, v gozdovih ob reki Savi, gnezdi veliki žagar, ki je zelo zanimiva vodna ptica. V nasprotju z drugimi racami, ki gnezdijo na obrežju, veliki žagar gnezdi v velikih duplih starih dreves.
Kot je pojasnil, so gnezdilnice, ki smo jih namestili, vabljive zlasti za manjše ptice pevke (velika sinica, plavček), za šmarnico ali belo pastirico. Nekaj več časa, potrpljenja in prizadevanja pa bo potrebno za postovko in hudournika. Obe omenjeni vrsti v prilagoditvenem procesu na urbani prostor potrebujeta več izzivov, saj sta v naravnem okolju vajeni gnezdenja v visokih, previsnih stenah, skalah in duplih:
V zadnjem desetletju, ko se je začela masovna gradnja v energetsko sanacijo usmerjenih stavb, sta tako postovka kot hudournik izgubila primerna mesta za gnezdenje. Zato smo gnezdilnice za obe vrsti zahtevnejših primerkov postavili na adrenalinsko izpostavljenem mestu pod zgornjim robom skladišča, tako da visijo nekaj metrov čez rob.
Ptice so zelo hvaležne
Tilen Basle ima z nameščanjem gnezdilnic na ustreznih lokacijah stavb v urbanih prostorih že veliko izkušenj. Gnezdilnice nameščajo širom Slovenije v okviru različnih projektov. Najbolj razveseljivo je, kot je zatrdil, da je tokratna pobuda prišla s strani podjetja, kar je edinstveno, saj se v Sloveniji do danes s podobnim primerom še niso srečali. Poudarja velik pomen tovrstnih iniciativ, saj v mestih pogosto primanjkuje primernih lokacij za gnezdenje ptic, še posebej duplaric:
Povečano število gnezdečih ptic prispeva k zmanjšanju števila žuželk, kar ugodno vpliva na počutje ljudi, na pridelek na našem vrtu ali sadovnjaku. Raziskovalci so ugotovili, da lahko sinice, gnezdeče v sadovnjaku, tudi do 50 odstotkov zmanjšajo škodo na pridelku, ki jo povzročijo gosenice.
Prav tako je dodal, da je bila minula sezona z nizkimi zimskimi temperaturami, dolgo zimo, obilnim deževjem ter zapoznelima pomladjo in poletjem tudi sicer za ptice precejšen izziv. Zarod je bil po njegovi oceni manjši, nekatere vrste so začele gnezditi kasneje, ptice selivke pa so se prav tako vrnile z zamudo.
Prenehali smo kositi zelenice
Meni ena najlepših stvari je, da smo zelenice prenehali kositi. Koliko barv, cvetja, različno visokih in raznovrstnih trav in drugih rastlin je kar naenkrat zraslo! Prej zelena, ravna, a v glavnem mrtva trava – lahko bi bila tudi preproga – je postala živa, lepa, barvita, da si jo lahko pogledal in si v trenutku spočil oči in nabral nove energije!
Postovka s strehe skladišča skrbi, da ni miši in voluharjev, netopirji pobirajo preštevilni mrčes, sinice skrbijo, da na drevju in grmovju ni uši, čebele skrbijo, da se cvetje oplodi in zrastejo sadeži, nekomu v bližini pa prinašajo še med. Prihranimo s košenjem, s strupi za glodavce, s pesticidi. Ohranjamo naravo,
je navdušen tudi ustanovitelj Medisa, Tone Strnad.
