V dokumentarni oddaji Moč zaupanja (četrtek, 25. 11. 2021, ob 17.00 uri na tej povezavi) se bo raziskovalcem poklonil tudi skladatelj Drago Ivanuša. Posebej za to priložnost je namreč ustvaril avtorsko skladbo z naslovom Ode to the Winners (Oda zmagovalcem), ki jo bomo prvič lahko slišali v oddaji 25. novembra. Z njim smo se na kratko pogovorili med pripravami na nastop.
Raziskovalcem ste se poklonili z avtorsko skladbo – od kod ste črpali navdih?
Ob povabilu k sodelovanju sem najprej pomislil, da bi uporabil kakšno od svojih že obstoječih skladb. Ko sem brskal po arhivu, je vsaka od glasb, ki bi utegnila biti primerna, za sabo imela že neko lastno zgodbo, ozadje. Tako sem se usedel za klavir in začel igrati in počasi se je začelo iskriti nekaj novega. Vodil me je občutek, da mora glasba zveneti veličastno in hkrati elegantno. Naslovil sem jo Ode to the Winners, poklon vsem, ki raziskujejo, premikajo meje in so zato vsi zmagovalci.
Kakšno je Vaše sporočilo vsem zdravnikom in farmacevtom, ki se z raziskavami trudijo omogočiti boljše življenje vsem nam?
Sam sem – kot bolnik z diseminiranim plazmocitomom – že leta odvisen od znanosti. Živim s pomočjo terapij, sodelovanja s hematologom in drugimi specialisti. Precej dobro poznam ustroj in delovanje zdravstvenega sistema in vem, da brez njegovega raziskovalnega dela ne bi bili tako uspešni. Raziskovanje poganja razvoj in daje obolelim nove možnosti ter jim omogoča prihodnost. Sporočilo raziskovalcem je najprej zahvala in nato še vzpodbuda pri skupnem cilju, da raziskovanje dobi večjo veljavo v družbi.
Kaj za Vas pomeni moč zaupanja v znanost?
Živimo v zelo kompleksni družbi, kjer se je gorivo razsvetljenske tradicije očitno porabilo. S prisotnostjo interneta, družabnih omrežij, se je prikradla lažna obveščenost in posledično široko razvejana splošna nevednost in dvom o vsem.
Skoraj vsakdo se ima lahko za epidemiologa, zdravnika ali vsevedeža nasploh. Vse to sodi k splošni vulgarizaciji in primitivizaciji javnega govora in javne misli. Desetletja neoliberalnega prepričevanja, da je posameznik edino veljavno merilo, prigovarjanja k »bodi to, kar si«, je pripeljalo do družbe sebičnežev, kar se je lepo izkazalo pri pandemiji bolezni COVID-19.
Znanost zaupanje še vedno uživa, a kot kaže, se bo za to zaupanje treba v prihodnje nenehno boriti.
Ali vidite stične točke med umetniškim ustvarjanjem in znanstvenim raziskovanjem?
Te stične točke poznam že dolgo, zadnje čase pa sploh, ko opazujem zdravnike in z njimi sodelujem.
Skupni so nam nagnjenost k popolnosti, domišljija in vztrajnost. Morda še to, da eni in drugi svoje delo namenjamo za dobro drugih ljudi, za človeštvo. Metode so podobne, le inštrumenti so drugačni.
Kaj bi po Vašem mnenju v družbi morali storiti, da bi bili znanost in znanstveniki bolj upoštevani in cenjeni?
Svetloba prihodnosti so mladi. Že pri vprašanju podnebnih težav se je izkazala njihova moč. Mladi so odprti in se zavedajo, da jih bodo kot odrasle zadele posledice ravnanj njihovih staršev. Zato so tako zagreti za resnično delovanje in ne le za blablabla.
Za znanost je treba vzgajati in navduševati.
V tem je naše upanje.
Drago Ivanuša je priznan slovenski skladatelj filmske in gledališke glasbe, pianist in harmonikar. Je eden najbolj dejavnih slovenskih skladateljev, ki je od leta 1991 ustvaril glasbo za okoli 130 gledaliških in plesnih predstav, 23 filmov in tudi številne samostojne skladbe za komorne skupine in orkester.
Sodeluje z nekaterimi najboljšimi slovenskimi režiserji in koreografi, s katerimi so ustvarili več mednarodno nagrajenih filmov. Njegova značilna živa izvedba glasbe v predstavah, zvočne intervencije in močne dramaturške poteze, njegovo glasbo pogosto postavijo v središče odrskih del.
Ob vlaganju energije v svoje vrhunske umetniške stvaritve, ki ne ostajajo neopažene tudi v mednarodnem okolju, pa Drago svojo energijo že deset let porablja tudi v bitki z rakom. Optimističen in poln volje do življenja deli svoje izkušnje življenja z neozdravljivim krvnim rakom, kjer ostaja odvisen in zavezan znanosti.
