Epidemiološka slika COVID-19 se je na Hrvaškem na začetku osrednje turistične sezone močno poslabšala. Ob vnovičnem večanju števila okužb v regiji je jasno, da lahko dolgoročne rešitve v boju proti SARS-CoV-2 pričakujemo le od medicinskih raziskovanj. O najbolj intrigantnih vprašanjih, ki jih pred raziskovalce v zagrebškem Primarnem respiratornem centru za zdravljenje bolnikov s COVID-19 postavlja novi koronavirus, smo se pogovarjali s tamkajšnjim izkušenim anesteziologom Nikolo Bradićem, dr. med.
Eno izmed prvih žarišč drugega vala epidemije na Hrvaškem je postalo mesto Zagreb. Za obravnavo bolnikov s COVID-19 iz Zagreba in širše okolice je poleg zagrebške klinike za infekcijske bolezni od pojava prvih okužb odgovorna tudi Klinika za anesteziologijo, reanimatologijo in intenzivno medicino Univerzitetne klinične bolnišnice Dubrava v Zagrebu, ki je med prvim valom epidemije postala Primarni respiratorni center za zdravljenje bolnikov s COVID-19.
Čeprav razmere epidemije v najbolj obremenjenih enotah za obravnavo teh bolnikov niso naklonjene dodatni raziskovalni dejavnosti zdravnikov, imajo hrvaški raziskovalci ob do zdaj že več kot štiri tisoč okuženih in 120 žrtvah COVID-19 že nekaj kliničnih izkušenj, ki jim omogočajo nekoliko širši vpogled v zapleteno delovanje novega koronavirusa. Toda odprtih vprašanj ne zmanjka.
Mehanizem SARS-CoV-2 še vedno uganka
Anesteziolog Nikola Bradić, dr. med., s Klinike za anesteziologijo, reanimatologijo in intenzivno medicino Univerzitetne klinične bolnišnice Dubrava v Zagrebu pojasnjuje:
Še vedno ni natančno znan mehanizem delovanja samega virusa. Na začetku smo menili, da novi koronavirus prizadene predvsem dihalne organe, zdaj raziskave kolegov po svetu kažejo, da virus pravzaprav najbolj napada neke druge organe, primarno kri. Vse drugo, kar vidimo pri teh bolnikih, je dejansko posledica delovanja virusa na hemoglobin.
Potem so nekatere analize posebej italijanskih kolegov, kjer je bil udar COVID-19 zares močan, nakazale določene paradokse. Recimo, da novi koronavirus vstopa prek nikotinskih receptorjev, zaradi česar so imeli kadilci pravzaprav manj zapletov in lažji potek bolezni kot nekadilci. Res je veliko intrigantnih podatkov, ki jih je treba globlje raziskati, da bi ugotovili, kaj ta virus pravzaprav napada. Ko bomo to vedeli, se bomo lažje pogovarjali tako o cepivu kot tudi o zdravljenju.
Za raziskave časa in virov malo
Po besedah anesteziologa Bradića lahko trenutno na kliniki vsem bolnikom zagotavljajo ustrezno zdravstveno oskrbo, vendar ob kliničnem delu časa za raziskovalno dejavnost ni veliko:
Na žalost je to malo zastalo. Naša bolnišnica je razglašena za respiratorni intenzivistični center, tako da približno dva meseca sploh nismo delali nič drugega kot oskrbovali COVID-bolnike iz Zagreba in okolice, za raziskovanje, tudi raziskovanje nove bolezni, pa nismo imeli ne časa ne sredstev.
Od konca maja znova izvajamo redno dejavnost in nadaljujemo tudi nekatere raziskave, ki so bile vmes zaradi objektivnih okoliščin ustavljene. Trenutno nam je uspelo pridobiti odobritev komisije za etiko v naši bolnišnici, da se znova pridružimo veliki mednarodni raziskovalni skupini, ki proučuje uporabo antibiotikov v intenzivni medicini, v nadaljevanju pa se bomo posvetili tudi raziskovanju preprečevanja poškodb ledvic po srčno-žilnih operacijah.
Raziskovalna vnema ni usahnila, to bi bilo pravzaprav najslabše, kar bi se lahko zgodilo. Raziskovanje smo upočasnili, odnehali pa nismo, saj ostajamo zapriseženi znanosti.
Nikoli Bradiću sicer raziskovalnih izkušenj in uspehov ne manjka. Lanski zmagovalec mednarodnega natečaja za izstopajoče raziskovalne dosežke v srednji in jugovzhodni Evropi International Medis Awards for Medical Research na področju intenzivne medicine in anesteziologije namreč meni, da je raziskovanje za dobro klinično prakso nujno potrebno.
Nagrada International Medis Awards človeku veliko pomeni, saj ko dobite tako nagrado, vas ljudje bolj spoštujejo, bolj cenijo vaše delo in vse skupaj prinaša veliko pozitivnih sprememb v karieri posameznika, ki se poleg svoje stroke ukvarja tudi z raziskovalnim delom, s katerim poskuša izboljšati svoje vsakodnevno delo z bolniki.
Nikola Bradić, dr. med., spec. anestezije, reanimatologije in intenzivne medicine
Zmagovalca mednarodnega natečaja za izstopajoče raziskovalne dosežke v srednji in jugovzhodni Evropi International Medis Awards for Medical Research 2019 na področju intenzivne medicine in anesteziologije je v nagrajeni študiji Volatile Anesthetics versus Total Intravenous Anesthesia for Cardiac Surgery, objavljeni v The New England Journal of Medicine, zaposlovalo vprašanje, kateri anestetiki so ustreznejši pri srčno-žilnih operacijah.
Z ekipo mednarodnih sodelavcev je dokazal, da razlike v zapletih in smrtnosti pri preiskovanih bolnikih, pri katerih so uporabili inhalacijske in intravenske anestetike, ni.
