Registracijska dokumentacija zdravila obsega pet modulov:
Dokumentacija se hrani v strukturirani elektronski obliki (angl. Electronic Common Technical Document, eCTD).
Pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom lahko poteka po nacionalnem postopku, postopku z medsebojnim priznavanjem ali decentraliziranem postopku in centraliziranem postopku.
Zakonsko predpisan rok je 210 dni, vendar v ta rok niso vštete začasne zaustavitve postopka, ki ga običajno podaljšajo na > 1,5 leta.
Zdravilo lahko registriramo kot zdravilo siroto, če je namenjeno zdravljenju redkih bolezni. Redka bolezen, kot je opredeljena v Uredbi EU o zdravilih sirotah (1999), prizadene največ eno osebo na 2000 prebivalcev. Zdravila sirote sponzorji niso pripravljeni razvijati pod običajnimi tržnimi pogoji, saj je tržni delež, ki ga zasedajo, tako majhen, da ne omogoča povrnitve stroškov raziskav in razvoja izdelka.
Ime zdravila mora biti na ovojnini izpisano tudi v Braillovi pisavi, razen pri zdravilih za klinično preskušanje ter pri zdravilih, ki jih dajejo zdravstveni strokovnjaki in imajo režim izdaje »H« ali »ZZ« v skladu s predpisom o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini.
Formularium Slovenicum, slovenski dodatek k Evropski farmakopeji, ki ga izdaja Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, uveljavlja slovensko farmacevtsko terminologijo in predpise, pomembne za slovensko farmacevtsko stroko.
Je znanost in dejavnosti v zvezi z odkrivanjem, ocenjevanjem, razumevanjem in preprečevanjem neželenih učinkov ali katere koli druge težave, povezane z uporabo zdravil (farmakovigilanca) oziroma medicinskih pripomočkov (vigilanca MP). Spremljanje varnosti se začne že v času kliničnih študij in se nadaljuje po prihodu izdelka na trg ter se izvaja skozi celotno obdobje uporabe izdelka.
Vse prejete informacije, prevedene v angleščino, vključimo v CIOMS-obrazec (standardizirani mednarodni obrazec za poročanje o neželenih učinkih zdravil) in nato ustrezno usposobljena oseba medicinsko ovrednoti poročan(e) NUZ: resnost NUZ (non-serious/serious), pričakovanost (expected/unexpected), vzročno povezanost (certainly/definitely/probably/possibly related or not related). Če ni dovolj podatkov za temeljito medicinsko oceno, poročevalcu pošljemo dodatna vprašanja.
Primer se nato v zakonsko določenem roku (90 dni/15 dni od datuma prvega prejema) elektronsko poroča v EU bazo podatkov NUZ (Eudravigilance). Odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance (PRAC) je odgovoren za zaznavanje tveganj povezanih z NUZ, njihovo oceno, ukrepe za zmanjšanje tveganj in obveščanje, ob upoštevanju terapevtskega učinka zdravila.
JAZMP je prejela 2613 novih poročil o dNUZ. Poročila opisujejo skupaj 6876 dNUZ za 3769 zdravil (879 različnih). 31,3 % poročil je vključevalo vsaj en resni neželeni učinek, 3,4 % poročil se je nanašalo na dNUZ po cepljenju proti covidu-19 (v letu 2022 je bil delež teh poročil 20,1 %).
56,1 % je bilo prejetih neposredno od zdravstvenih delavcev in bolnikov/drugih oseb, 43,4 % so posredovali imetniki DzP ter 0,6 % EMA v okviru njene storitve MLM.
Prejetih je bilo 20,1 % poročil manj kot v letu 2022 (v letu 2022 je bila padec 75,7 %). Kot enega glavnih razlogov za padec v poročanju se na ravni EU omenja osredotočenost na poročanje v povezavi s cepivi proti covidu-19 v času pandemije in posledično manjše poročanje pri ostalih zdravilih.
Pri obravnavi posameznih poročil ni bilo ugotovljenih novih ali spremenjenih tveganj, ki bi vplivala na obstoječe razmerje med koristjo in tveganjem zdravil, ki imajo DzP v Sloveniji.
JAZMP = Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke;
dNUZ = domnevni neželeni učinek zdravil;
DzP = dovoljenje za promet z zdravilom;
EMA = Evropska Agencija za zdravila;
MLM = Medical Literature Monitoring Service
Dodatni ukrepi za zmanjševanje tveganj so določeni s Prilogo II Izvedbenega sklepa Komisije, z Načrtom za obvladovanje tveganj (RMP) ali kot posledica pogojev dovoljenja za promet. Neposredno obveščanje zdravstvenih delavcev (DHPC) in razdeljevanje izobraževalnih gradiv za zdravstvene delavce in/ali bolnike (na primer vodnik, kontrolni seznam, opozorilna kartica, video gradiov itd.).
Varnostni signal je informacija o novem ali znanem neželenem učinku zdravila, ki nakazuje novo morebitno vzročno povezanost ali nov vidik znane vzročne povezanosti z zdravilom in zato zahteva nadaljnjo obravnavo. Glede na ugotovitve je nato sprejeta odločitev o nadaljnjih regulativnih ukrepih (na primer pošiljanje DHPC).